Keras buči anda savorengo čačipe te avel lenge mišto
Amari misia si te zuraras thaj te keras te avel maj feder ande themeski buči te aven manuš maj saste thaj te keras te na aven nasvale, thaj te malavas tele nasvalipe thaj te das protektsia karing diferentne formi anda sastimaske darajimata.
Ame keras buči kusa misi khatar o regeriungo, feri amare buča či dičon butivar e narodoske ke či boldas ame butivar direktno e narodoske. Ame keras buči maj butivar sar jekh khidimasko than khaj o žanglipe thaj khetanipe keren buči khetanes sar eksemplo regioni thaj komuni, länsstyrelse thaj intreseorganizatsi ande lenge buča.
Lašo saščipe si o maj važno bajo manušenge ande lengo trajo. Tela jekh lungo vrama kerdžilas e manušengo saščipe maj lašo ando Švedo. Maj but berš trajin e manuš thaj vi lengo saščipe si maj zuralo, feri e diferensia maškar e grupi khaj si maj nasvale thaj kodol so si maj saste barol maškar e grupi sar te tsinjol.
Jekh bari buči amenge si anda kodo te keras prioritatsia e maj važne saščimaske pušimata maškar e manuš (folkhälsofrågorna) thaj te malavas tele kodol doša khaj hibazin ande e manušengo saščipe te avel jekh sa kasavo lašo drom savorenge ande saščimaske pušimata.
Kadal si uni anda e saščimaske pušimata maškar e manuš so ame keras buči
Alkoholo, narkotika, dopingo, tobako thaj hazardo pe love
Jekh važno tselo ande amari buči si te keras te tsinjiol o hasnipe kusa tobako thaj te malavas tele e dukhajimata khatar o alkoholo. Keras vi buči kodolesa te na avel narkotika thaj dopingo ando them thaj te tsinjaras o nasvalipe po hazardo.
Psyhično saščipe thaj barimaske konditsi
Ame keras buči te malavas tele psyhično nasvalipe thaj te na len penge trajura e manuš, thaj šuvas spetsialno fokuso pe šavora thaj terne. Keras vi buči te aven e manušen sa kodol čačimata thaj šajimata thaj si te avel sajek savo seksualno dikhipe jekhes si thaj seksualno identiteto.
Seksualno saščipe
Inkras ando vast thaj dikhas perdal e buča so si karing hiv thaj kaver seksualne nasvalimata thaj pheren kaveren.
Fyzično envaramento (miljö)
Ande amari misiaki buči si amen kodo te las sama, malavas tele thaj te keras te na aven saščimaske rizikura ande envaramento.
Protektsia karing nasvalimata khaj pheren thaj nasvalimata khaj pheren kaveren
Ame inkras responsebilita te avel o narodo sasto thaj avel protektsia karing nasvalimata khaj pheren (smittar) thaj inkras amen intrego vrama ande buči khaj dikhas sar infektsiake nasvalimata žan natsionalnno thaj internatsionalno. Ame keras analyzi ande amare laboratori thaj birisaras te keras diferentne rodimata ande prubi pe specialne nasvalimata khaj pheren manušen 24 časura sako džes.
Vaksinatsi
Ame das rekomentasi khaj o regeriungo save vaksinatsi trobun te aven andre ande natsionalne vaksinatsiake programura. Anda kodo si važno te lišij pe kodol programura khaj aba si thaj te dikhel pe vaj trobuj varisave parujimata pe kodol.
Antibiotikako resistanso
Bakteri khaj vazde peske zor, resistanso, karing antibiotika si jekh baro problemo khaj barol. Ame dikhas perdal kado thaj das maj dur žanglipe vi khaj e bolnitsi thaj vi khaj e privatne manuš pa buča so birij pe te kerel pe te malavel pe kado tele. Važno si te malavel pe kado tele te perdžon patsientura ande žutimaske thana (vården).
Skurto fakta pa Folkhälsomyndigheten
- Folkhälsomyndigheten arakhadžilas 1 januari 2014.
- E buči si inkerdi ande Solna thaj ande Östersund.
- Amen si karing 600 bučara.
- Amari themeski organizatsia si tela Socialdepartementet.
Kontakto
Privatne manuš šaj len kontakto kusa 1177 te trobuj informatsia thaj žutipe vaj khaj o maj paše vårdcentralo, infektsiaki klinika vaj vaksinatsiako than pe jekh medicinako dikhipe.
Telefono
Počtako adreso
Folkhälsomyndigheten, 171 82 Solna
Folkhälsomyndigheten, Box 505, 831 26 Östersund
Dikhimaski adresa
Nobels väg 18, Solna
Campusvägen 20, Östersund